Kdo je senzacionalna Britanka Keely Hodgkinson, ki je s prestola ženskega dvoranskega teka na 800 metrov izrinila Jolando Čeplak in Sloveniji vzela edini atletski svetovni rekord?

“Izgubila sem rekord, a ni grenkobe. To je bila perfekcija”

Atletika

17:45 0

Atletika

17:45 0

Keely Hodgkinson bo čez deset dni, 3. marca – na dan, ko bi moral svetovni rekord Jolande Čeplak praznovati 24. obletnico – dopolnila komaj 24 let, a je že postala olimpijska prvakinja, z olimpijskih iger ima tudi srebrno medaljo, dvakrat je bila svetovna podprvakinja in enkrat na svetovnem prvenstvu tretja, po dvakrat je zmagala tudi na evropskih prvenstvih na prostem in v dvorani.

Seveda, osvojila je tudi diamantno ligo. Tudi v seriji najboljših poletnih mitingov na svetu je bila najboljša dvakrat.

Po četrtkovem sijajnem teku v Lievinu je postala še svetovna rekorderka. Z odličnim rezultatom 1:54,87 je prejšnji dvoranski rekord popravila za kar 95 stotink.

Čeprav so po biološki logiki najboljša leta še pred njo, je v atletiki osvojila že praktično vse, kar je lahko.

Kariero bi skoraj končala, še preden jo je začela

In kako se je pot na vrh nekoč navihane deklice iz majhnega mesteca Atherton blizu Manchestra začela? Pravzaprav se je še pred začetkom skoraj končala.

Neverjetno naključje v rojstnem listu nove svetovne rekorderke

Atletika

20. Feb 2026 3

Atletika

20. Feb 2026 3

Potem ko jo je oče prepričal, da plavanje zamenja z atletiko, in je že nekaj časa zlahka prehitevala vrstnice na najrazličnejših tekaških tekmovanjih, je imela kot 13-letnica hude zdravstvene težave.

Zaradi tumorja, ki se je pojavil v njeni glavi, je danes na eno uho 95-odstotno gluha, a je imel ta zaplet srečen konec.

Razen delne izgube sluha ni imela drugih zdravstvenih posledic, tako da je z atletiko lahko nadaljevala.

Kot 16-letnica precej počasnejša od Žive Remic

Takrat je bilo že nekaj časa jasno, da je zelo nadarjena za teke na srednje proge. Najbolj za tek na 800 metrov, za katerega se je potem specializirala in začela hitro lesti po lestvici navzgor.

Po velikem preskoku v letu 2017, ko je osebni rekord popravila za več kot pet sekund in tekla 2:06,85, je nase na mednarodni ravni prvič opozorila leta 2018. Takrat je v Gyoru na Madžarskem zmagala na evropskem prvenstvu do 18 let in kot 16-letnica tekla 2:04,26.

Sijajna Britanka odpihnila svetovni rekord Jolande Čeplak

Atletika

19. Feb 2026 2

Atletika

19. Feb 2026 2

Mimogrede, naša čudežna deklica Živa Remic je stara 16 let, njen osebni rekord pa je 2:00,73. V dvorani.

Toda vrnimo se nazaj na pot glavne junakinje začetka atletskega leta 2026.

Hodgkinson je s 17 leti osebni rekord premaknila za skoraj še sekundo (2:03,40) in bila tretja na evropskem prvenstvu do 20 let v Borasu na Švedskem.

Kot 18-letnica je leta 2020 tekla evropski mladinski dvoranski rekord 2:01,16 in dvakrat postala članska državna prvakinja. Na prostem in v dvorani. Kot najmlajša po letu 1974.

Razvoj rezultatov:

800 m na prostem: 2:12,53 (2016), 2:06,85 (2017), 2:04,26 (2018), 2:03,40 (2019), 2:01,16 (2020), 1:55,88 (2021), 1:56,38 (2022), 1:55,19 (2023), 1:54,61 (2024), 1:54,87 (2025).

800 m v dvorani: 2:01,16 (2020), 1:59,03 (2021), 1:57,20 (2022), 1:57,18 (2023), 1:54,87 (2026).

Kot meteor je udarila leta 2021

Kot meteor pa je v svetovno člansko atletiko udarila leta 2021, ko je v finalu olimpijskih iger v Tokiu tekla 1:55,88, popravila britanski rekord nekdanje olimpijske prvakinje Kelly Holmes iz leta 1995 (1:56,12) in kot 20-letnica zaostala le za olimpijsko prvakinjo in vrstnico iz ZDA Athing Mu. Poleti je zmagala tudi v seriji elitnih mitingov diamantne lige.

Še pred tem je pozimi postala prva mladinka, ki je v dvorani 800 metrov pretekla pod dvema minutama – januarja na Dunaju 1:59,03 – in marca v Torunu najmlajša dvoranska evropska prvakinja. Na dan finala je bila stara 19 let in štiri dni.

Uspehe je nizala tudi v letih 2022 in 2023

Leta 2022 je bila druga na svetovnem prvenstvu v Eugenu, spet jo je prehitela Mu, in se prvič okronala z naslovom evropske prvakinje na prostem. Zmagala je na evropskem prvenstvu v Münchnu.

Leta 2023 je pozimi v Istanbulu še drugič v nizu zmagala na dvoranskem evropskem prvenstvu in prehitela našo Anito Horvat, ki je bila druga, poleti pa je bila na svetovnem prvenstvu v Budimpešti v tretjem poskusu v finalu boljša od Mu, a jo je za tri desetinke prehitela Kenijka Mary Moraa, in Hodgkinson je spet ostala brez tako želenega naslova na največjem atletskem odru.

Ob koncu sezone je osebni rekord premaknila na 1:55,19, kar je, zanimivo, slovenski rekord, ki ga ima od leta 2002 v rokah Čeplak, in še drugič zmagala v diamantni ligi.

Sanjska sezona in olimpijski naslov 2024

Leta 2024 je zimsko sezono izpustila in se osredotočila le na dva velika poletna cilja.

Najprej je opravila s prvim in junija v Rimu ubranila naslov evropske prvakinje, pa čeprav je dan pred finalom z vročino obležala v postelji. Potem je avgusta prišla še do tako želenega naslova olimpijske prvakinje.

Na generalki pred igrami v Parizu je pred tem julija na mitingu diamantne lige na nabito polnem Olimpijskem stadionu v Londonu tekla britanski rekord 1:54,61 in se razvrstila na šesto mesto večne lestvice ženskega teka na 800 metrov.

V sijajni sezoni 2024, ob koncu katere je bila izbrana tudi za britansko športno osebnost leta (v ženski in moški konkurenci), ni izpolnila le enega cilja. Ostala je brez zmage v diamantni ligi. Olimpijski finale je bil namreč njen zadnji tek v letu.

Zaradi poškodbe je sezono predčasno končala, težave z zdravjem pa povlekla v leto 2025.

Lani so ji nagajale poškodbe

Lani zaradi težav z zdravjem pozimi sploh ni tekmovala, na stezo pa se je vrnila sredi avgusta in že v prvem nastopu navdušila.

Na mitingu diamantne lige v Chorzowu je zmagala z vrhunskim rezultatom 1:54,74 in le za 13 stotink zaostala za svojim britanskim rekordom.

Najboljša je bila štiri dni pozneje tudi na diamantni ligi v Lozani (1:55,69), mesec dni pozneje pa je v Tokiu v daleč najhitrejšem finalu v zgodovini svetovnih prvenstev, v katerem so se kar tri tekačice spustile pod mejo 1:55, dosegla manj od pričakovanj.

Kljub novemu vrhunskemu času 1:54,91 se je morala zadovoljiti z doslej najslabšo uvrstitvijo na svetovnih prvenstvih. Po finalu si je okoli vratu obesila bronasto kolajno.

Statistika tekov na 800 m:

Pod 1:55: 4
Pod 1:56: 9
Pod 1:57: 15
Pod 1:58: 26
Pod 1:59: 38
Pod 2:00: 46

Že po prvem nastopu je bilo jasno vse

Že v prvem letošnjem nastopu je navdušila in na britanskem prvenstvu v Birminghamu, na katerem se je morala pojaviti, da bi se uvrstila na marčevsko dvoransko svetovno prvenstvo v Torunu, v povsem solo teku (drugo najhitrejšo je prehitela za skoraj devet sekund) odtekla 1:56,33.

Takoj je postalo jasno, da je zrela za svetovni rekord. Pet dni pozneje je v Lievinu, kjer je imela na voljo narekovalko tempa in svetlobni sistem za narekovanje tempa, od besed prešla k dejanjem in edini slovenski atletski svetovni rekord dobesedno odpihnila.

Naslednji cilj, najstarejši ženski svetovni rekord

Zdaj mnogi verjamejo, da bo poleti podobno opravila tudi z najstarejšim ženskim atletskim rekordom nasploh – 1:53,28 Čehinje Jarmile Kratochvilove, takrat še pod zastavo Češkoslovaške, iz daljnega leta 1983.

Hodgkinson, ki se je s četrtkovim podvigom v Lievinu pridružila Jonathanu Edwardsu (troskok, 18,29 metra iz leta 1995) kot druga Britanka na seznamu aktualnih svetovnih rekorderjev v disciplinah z največjih atletskih tekmovanj, je bila zaradi komunikativnosti, videza in pogoste pojavnosti v množičnih medijih v britanski javnosti priljubljena že prej.

Po olimpijskem Parizu je priljubljenost mladenke, ki jo zelo zanima moda in rada igra klavir, eksplodirala. Ne samo doma. Kot kaže, pa bo še nekaj časa rasla v nebo.

Prav to, nebo, pa je očitno tudi edina meja njenih izjemnih atletskih sposobnosti.